Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.
Naš gost
Naš gost
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze.
Moja zgodba
V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.
Moja zgodba
V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.
Moja zgodba
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
Moja zgodba
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
Moja zgodba
Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.
Moja zgodba
Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Minuli konec tedna je v Kopru potekal drugi medreligijski »Forum za mir«. Udeleženci foruma so v skleni izjavi potrdili, da je zakonska zveza med moškim in žensko, odprta k rojevanju in vzgoji otrok ter, da je življenje vseh ljudi od spočetja do naravne smrti ne glede na njihovo starost, zdravstveno stanje ali družbeni položaj. O sklepih Forumu smo se pogovarjali s koprskim škofom Petrom Štumpfom in ljubljanskim pomožnim škofom in članom organizacijskega odbora Antonom Jamnikom.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Naš pogled
Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.
Svetovalnica
Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Duhovna misel
V neki vasi je izbruhnil požar. Bogat in reven človek, do tistega dne odlična soseda, sta izgubila vse svoje imetje. Ubogi človek je ostal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.